rangognâ
G. Frisoni, Dizionario moderno genovese-italiano e italiano-genovese, A. Donath 1910, p. 218.
v. a. rampognare, brontolare. (pist.) farfocchiare.
Voxe vexiñe: rancio; rançio; randa; ranghezzâ; rango; rangognâ; rangogno; rangognon; rangotan; rantega; rantegâ.