rançio
G. Frisoni, Dizionario moderno genovese-italiano e italiano-genovese, A. Donath 1910, p. 218.
agg. rancido || s. m. rancidezza || avei o —, essere rancido || piggiâ o —, inrancidire.
Voxe vexiñe: rampeghin; rampin; ramponso; rana (gamba —); rancio; rançio; randa; ranghezzâ; rango; rangognâ; rangogno.