intrâ
LIGU.RE

arneise

(stòr. arneize)

G. Frisoni, Dizionario moderno genovese-italiano e italiano-genovese, A. Donath 1910, p. 24.

s. m. arnese || o l’é un bell’—! gli è un bel soggetto!

Voxe vexiñe: armon; armonia; armònica; armonizzâ; armou; arneise; aro; aröma; aromatizzâ; arpa; arpâ.