precettâ
Vivagna: Diçionäio zeneise-italian «Giovanni Casaccia» 2ª ed. (1876)
- v. a. Precettare: Mandar il precetto per adempiere a qualche pubblico carico, ed anche per pagare o per comparire in giudizio o sim.
Voxe vexiñe: prebōggïe; prebōggiōn; precaccin; precauziōn; precede; precettâ; preçipitâ; preçipitaziōn; preçipizio; precisâ; precisiōn.